Evfemija Ogrska
| Eufemija Ogrska | |
|---|---|
| Češka vojvodinja žena | |
| Rojstvo | 1045/1050 ? Kraljevina Poljska |
| Smrt | 2. april 1111 |
| Pokop | samostan Hradisko, Olomuc |
| Zakonec | Oton I. Olomuški |
| Potomci | Svatopluk Olomuški Oton II. Črni |
| Rodbina | Árpádovci (ob rojstvu), Přemyslidi (po poroki) |
| Oče | Béla I. Ogrski |
| Mati | Richeza Poljska |
| Religija | rimokatoliška |
Eufemija Ogrska (češko Eufémie Uherská, madžarsko Eufémia morva hercegné) je bila hčerka ogrskega kralja Béle I. in njegove žene Richeze (ali Adelajde) Poljske in žena vojvode Otona I. Olomuškega, drugega sina češkega vojvode Břetislava I.,[1][2] * 1045/1050 ?, Kraljevina Poljska, † 2. april 1111.[3]
Z Otonom se je poročila pred letom 1073.[4]
Nekateri raziskovalci menijo, da je bila Eufemija hči Bélovega starejšega brata Andreja I. Ogrskega in njegove žene Anastazije Kijevske. Njeno alternativno ime Adelajda je bilo predlagano zaradi premalo podatkov o njenem rojstvu. Obstaja tudi teorija, da je bila hčerka Béle I. in neznane pjastovske princese.[5]
V zakonu z Otonom I. so bili rojeni štirje otroci:
- Svatopluk, češki vojvoda (21. eSeptember 1109),
- Oton II. Črni (18. februar 1126),
- Břetislav in
- Boleslava.
Najmlajša otroka se v primarnih virih ne omenjata, zato se domneva, da sta umrla že v otroštvu.
Državljanska vojna
[uredi | uredi kodo]Po moževi smrti leta 1087 je Vratislav II., okronan za češkega kralja, dal kneževino Olomuc svojemu sinu Bořivoju II., Eufemijo in njene otroke pa izgnal. Namesto da bi se vrnila na Ogrsko, je Eufemija ostala s svojimi sinovi in se zatekla k moževemu starejšemu bratu, češkemu vojvodi Konradu I. Konrad je vladal le osem mesecev in umrl. Po njegovi smrti je bilo vojvodstvo po načelu agnatskega seniorstva podeljeno Břetislavu II., sinu pokojnega kralja. Sovraštvo med vladajočo in moravsko vejo Přemyslidov se je še povečalo, zlasti ko je vojvoda Břetislav II. za svojega naslednika imenoval svojega polbrata Bořivoja II. in zanj dobil potrditev cesarja Henrika IV. Izbruhnila je državljanska vojna z njegovimi sinovi Konradom, Ulrikom in Luitpoldom Znojmskim.[6] Leta 1092 je bil sklenjen mir.[7]
Po sklenitvi miru so se Eufemija in njeni otroci lahko vrnili v Olomuc. Otroci so dobili svojo dediščino, Eufemija pa je do leta 1095 vladala v njihovem imenu kot regentka.
Po smrti Břetislava II. ga je leta 1100 nasledil Bořivoj II.
Ko je cesarja Henrika IV. odstavil njegov sin Henrik V., je Svatopluk dobil priložnost, da zasede vojvodski prestol. S Henrikovo podporo mu je to tudi uspelo.
O Eufemiji v tem obdobju ni veliko več znanega. Umrla je leta 1111 in bila pokopana poleg moža v samostanu Hradisko, ki sta ga ustanovila.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kristó & Makk 1996, str. Appendix 2.
- ↑ Wolverton 2001, str. 21.
- ↑ Kristó & Makk 1996, str. ;79, Appendix 2.
- ↑ »euphemia_von_ungarn_herzogin_von_maehren_1111«. www.manfred-hiebl.de. Pridobljeno 19. septembra 2021.
- ↑ Báling, Péter (Januar 2019). »Andrew, Béla, and Euphemia: Some Remarks on 11th-Century Dynastic Relations in the Light of Central European Narrative Sources«. Hungary and Hungarians in Central and East European Narrative Sources (10th -17th Centuries.
- ↑ Wihoda, Martin (2010). Morava v době knížecí 906-1197. Praha: Nakladatelství Lidové noviny. ISBN 978-80-7106-563-0. OCLC 705559179.
- ↑ Machacek, Jiri; Wihoda, Martin (4. februar 2019). The Fall of Great Moravia. BRILL. doi:10.1163/9789004392878. ISBN 978-90-04-39287-8. S2CID 243590689.